zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Varstveni dodatek je namenjen osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na kater e sami ne morejo vplivati, in so: t rajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali starejše od 63 let (ženska) oz. od 65 let (moški) in niso delovno aktivni in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi lahko bile upravičene do denarne social ne pomoči ali če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek.
Pravica do varstvenega dodatka je pogojena z materialnim položajem prejemnika in prejemnic po kojnine in družinskih članov ter članic, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.
Prepoved odtujitve nepremičnine Prejemniki varstvenega dodatka , ki so lastniki nepremičnine, te v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti (prodati, podariti … ) ali obremeniti. Vlagatelj za denarno socialno pomoč , ki je lastnik nepremičnine in je v zadnjih 18 mesecih več kot dvanajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa … ) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva. Če je upravičenec do trajne denarne socialne pomoči ali upravičene c, ki je v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge prejel denarno socialno pomoč najmanj štiriindvajsetkrat, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije. Upoštevanje obdobij, ko je nekdo denarno socialno pomoč prejel več kot 12 -krat ali najmanj 24- krat, se šteje od 1. 1. 2012. Omejitev pri dedovanju Zakon o dedovanju določa, da se dedovanje premoženja osebe , ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije . Če se dediči zavežejo povrniti vrednost dane pomoči Republiki Sloveniji, dedujejo vse zapustnikovo premoženje. V prejeto pomoč se izmed pravic, ki jih financira Republika Slovenija, štejejo vse oblike denarne socialne pomoči (redna, trajna in izredna DSP) in varstveni dodatek . Štejejo se t udi sredstva, ki jih je lokalna skupnost izplačala za doplačilo socialnovarstvenih storitev za svoje občane (institucionalno varstvo, družinski pomočnik, pomoč na domu ). Državna štipendija Namen državne štipendije je spodbujanje izobraževanja, doseganje višje izobrazbene ravni upravičencev in vzbujanje odgovornosti upravičencev za šolanje in študij ter skrajšanje dobe študija. Je dopolnilni prejemek, namenjen kritj u stroškov, ki nastanejo z izobraževalnim procesom. Do državne štipendije ste upravičeni, če: ste dijak ali študent in ste starejši od 18 let, ste državljan Republike Slovenije, izpolnjujete druge pogoje po 9. členu Zakona o štipendiranju, povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo 64 % neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju (do šolskega leta 2013/2014 je cenzus 53 % neto povprečne mesečne plače ). Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev roka (ali javnega poziva) za oddajo vloge za uveljavljanje pravice do državne štipendije ni več . Državna štipendija upravičencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. O upravičenosti center za socialno delo odloča za vsako novo šolsko/študijsko leto posebej.
4
Made with FlippingBook. PDF to flipbook with ease