Še slišim? Slišim reko šumeti, liste šelesteti. Vidim svetlobne pramene, tisoč debel krog in krog mene, zdaj slepečo svetlobo, tam zelenje prelepo. Gozd okrog mene prebujen zaživi, a se kmalu spremeni. Jeseni milijone različnih odtenkov, ki padajo z dreves, na tleh žare, ni lepših resnic od osamljenih smrek. A pozimi se začne pravljica. Belo na belem kotanje, na vejah sladkorni preliv, kristalčke drobne sonce ožarja ter kaže živali zadnje sledi, odtisnjenih na mehki podlagi.
Besedilo: Ava Schlamberger
Slika: Mila Štimec
21
Made with FlippingBook - PDF hosting