IV
Ob njih čutiš vse in nič obenem, počutiš se kot kremen, ki le včasih lahko tle. Ki le včasih tle, ko ni nevihte, ko ni ihte, ko se voda v kanale zlije.
Ko se voda v kanale zlije, ko končno le sonce posije, voda se rahlo skrije. Voda se le rahlo skrije, čaka na nove nalive, da lahko spet svojo bitko bije.
V
Kot karta sveta v neberljivem merilu, v nečloveškem stilu, v mislih se mi zapleta.
V mislih se mi zapleta, ali se bo kdaj odpletlo? Želim si, da bi jih lahko pometla z metlo, kot z listjem nastlana tla.
8
Made with FlippingBook - PDF hosting