Pa kaj če pišem 2019

Sreča na vrvici –

Pošast – kje? Kaj? Zakaj? Pošast si ti, ki skriva se v meni, ki ponoči mi miru ne da, ki ob trenutkih takih

Prah v pljučih in tema v ustih nalagata sol na stare rane,

ker je zmanjkalo obližev, da bi jih polepšali. Imena so še vedno tako tuja, kot so bila včeraj , in trava bo vedno rasla po tiho.

–

ne pusti mi spati.

Kakor duh skrivaš se podnevi,

Reka spominov steče po venah ob tvojem imenu. Luči se prižigajo in ugašajo, zvonec ne dela.

kakor veter priplaziš se v misli moje.

ki ponoči mi miru ne da,

Pošast – jaz ...

Obrazi se sesedajo, medtem ko se ustvarjajo nove maske.

Kako sploh še vemo, kakšne podobe ustvarjati?

Policisti so napovedali stavko in mladi zopet iščejo službe.

–

Predpasnik se zatika med kolena,

prav tako cigarete. Prepotene dlani iščejo sveže prste, mlade prste, ki hlastajo za zrakom.

Besedilo: Adelisa Kazić, 2. A Risba: Luka Jurše

Tvoje oči so se vedno moj dom. In jaz ... še vedno iščem.

Kaja Šoštarec, 4. A

Besedilo: Adelisa Kazić, 2. A Risba: Luka Jurše

56

57

Made with FlippingBook Digital Proposal Creator