Na podatkih nacionalnega preverjanja znanja je možno primerjati razkorak v dosežkih pri slovenščini in matematiki med večinsko populacijo in učenci s posebnimi potrebami. Z dodatno strokovno pomočjo naj bi učenci premostili primanjkljaje in tako imeli enake možnosti za visoke dosežke. Pretekle raziskave (Cankar, 2020) so pokazale, da so v obdobju, ki je bilo pod drobnogledom (2009–2018), razlike ostale precej podobne, mogoče je bilo zaznati celo nekaj zmanjševanja vrzeli v dosežkih. Vendar podatki niso upoštevali velikega porasta deleža učencev s posebnimi potrebami. To bomo poskusili nasloviti na tem mestu s kratkim miselnim eksperimentom. Če predpostavimo, da je največji razlog za naraščanje deleža UPP vedno večja zmožnost in odločenost družbe, da se naslovi prikrajšanosti, ki učencem onemogočajo uspešno delo v šoli, potem sedaj poleg učencev, ki bi že v preteklosti prejeli odločbo o usmeritvi, dobijo enako odločbo tudi učenci, katerih prikrajšanosti so manjše oziroma manj izrazite in posledično manj vplivajo na njihove dosežke. V analizah podatkov o učencih UPP v zadnjih letih tako ta podskupina dviguje povprečni dosežek celotne skupine in zakriva sliko. Kaj se zgodi z razkorakom v dosežkih, če v vseh letih pogledamo uspešnost enakega deleža UPP, kot je
bil izhodiščnega leta 2009, pri čemer iz skupine UPP umaknemo učence z višjimi dosežki? Grafa 2 in 3 kažeta velikost razkoraka pri slovenščini in matematiki tako za celotno skupino UPP (modra črta) kot za konstanten delež med leti (rdeča črta). Modri črti na grafih 2 in 3 kažeta razkorak vseh učencev s posebnimi potrebami in sta primerljivi s tistimi v pretekli raziskavi (Cankar, 2020). Rdeči črti kažeta, da se je za enako velik delež UPP, kot je bil leta 2009, razkorak povečal. V zadnjih letih ostaja relativno stabilen, najbolj pa se je povečal ravno v letih, ko je delež UPP najbolj narastel. Simulacija, ki jo predstavlja rdeča črta, seveda ne more biti popolnoma pravilna, povečan delež UPP ne pomeni nujno, da gre pri deležu ‘dodatnih’ učencev za tiste z višjimi dosežki. Prikazana analiza ima tako omejitve in ne more ponuditi dokončnih odgovorov, vendar odpira nekatera vprašanja o učencih s posebnimi potrebami. Ali je sedaj bolje poskrbljeno za te učence kot v preteklosti? Ali ob naraščanju deleža (kvantiteta) trpi kakovost dela? Ali širjenje sistema v obsegu, za katerega ni bil predviden, pomeni, da so nekateri učenci na slabšem? Ali je vključenosti lahko preveč?
Še en vidik pravičnosti v Sloveniji, ki ga lahko na tem mestu podpremo s podatki, je prehod iz osnovne v srednjo šolo in povezanost s socialno-ekonomskimi značilnostmi učenčevega družinskega okolja (SES). Verjetno ni treba posebej poudarjati, da se SES skozi odraščanje odrazi tudi na dosežkih, kar lepo pokažejo večje korelacije med SES in dosežki v kasnejših letih šolanja (Cankar, 2020). Vseeno pa je presenetljivo, da se ob izbiri srednje šole učenci zelo jasno razvrstijo tudi po SES: tisti z višjim SES večinoma izberejo gimnazijske programe, ostali gredo v srednje strokovno in poklicno šolstvo. Čeprav ima Slovenija kakovostno javno šolstvo brez šolnin in bi učenci lažje kot v kakšni drugi državi posegali po izobrazbi in poklicih, ki presegajo izobrazbo ali poklic njihovih staršev, se zgodi preslikava vzorca med generacijami. Učenci iz družin z nižjim SES izberejo poklice, kjer bodo dolgoročno
tudi sami imeli nižji SES. »Kakor oče, tako sin; kakor mama, tako hči,« bi lahko rekli. Če pogledamo nekaj podatkov (Cankar, 2020): Za generacije 2009–2014 velja, da so učenci po podatkih Rica v 35 % primerov šolanje po končani OŠ nadaljevali v gimnaziji in zaključili s splošno maturo (SM), v 42 % v izobraževalnih programih, ki so pripeljali do poklicne mature (PM) in v 11 % v programih, ki so se končali z zaključnim izpitom (ZI). 4 Vendar ne vsi enako. Če razdelimo učence glede na SES v 10 skupin, so se učenci v skupini z najnižjim SES odločili za gimnazijske programe v 8 % primerov, v skupini z najvišjim SES pa kar v 76 %! Podobno je tudi za učence s posebnimi potrebami, čeprav obstajajo razlike glede na vrsto primanjkljaja. Za relativno veliko skupino učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja npr. velja, da so srednjo šolo končali s splošno maturo v 3 %, s poklicno maturo v 36 % in zaključni izpit v 43 % primerov. Izbira srednje šole je sicer res individualna izbira posameznika, vendar bi vseeno kazalo razmisliti, kje so skrite ovire, ki onemogočajo vsem učencem enake možnosti, in kaj je vzrok opaženih razlik. Kot ugotavlja Stubbs (2020), imajo številke (pre) veliko moč, saj nam pogosto predstavljajo nedvoumno in veljavno orodje, ki govori samo zase. Omenjeni zadržek velja tudi za tukaj predstavljene podatke. Seveda pa opozorilo ne pomeni, da so podatki neuporabni in ne povedo nič koristnega. Če njihova razlagalna moč ni absolutna, še niso brez vrednosti. Zato je smiselno gornje analize upoštevati z zadržkom, dokler jih ne bo možno primerjati z drugimi analizami in pokazatelji dejanskega stanja. Viri: Cankar, G. (2020). Pravične možnosti izobraževanja v Sloveniji . Državni izpitni center. EASIE (European Agency for Special Needs and Inclusive Education) (2021). Key Principles – Supporting policy development and implementation for inclusive education . (V. J. Donnelly and A. Watkins, eds.). Odense, Denmark. Rovšek, M. (2020). Med pravičnostjo, kakovostjo in učnimi dosežki v osnovni šoli. Šolsko polje , 31(1–2). Stubbs, P. (2020). Vladavina svetovnega razvrščanja v izobraževanju: politika in praksa raziskave PISA. Šolsko polje, 32(1–2). Vehovec, M. (ur.) (2018). Nacionalno preverjanje znanja, letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2017/2018 . Državni izpitni center.
Čeprav ima Slovenija kakovostno javno šolstvo brez šolnin in bi učenci lažje kot v kakšni drugi državi posegali po izobrazbi in poklicih, ki presegajo izobrazbo ali poklic njihovih staršev, se zgodi preslikava vzorca med generacijami. Učenci iz družin z nižjim SES izberejo poklice, kjer bodo dolgoročno tudi sami imeli nižji SES.
Slovenščina
Matematika
35,0
35,0
30,0
30,0
25,0
25,0
20,0
20,0
15,0
15,0
10,0
10,0
5,0
5,0
0,0
0,0
Grafa 2 in 3 Razlika v številu odstotnih točk med večinsko populacijo in UPP za slovenščino in matematiko po letih. Modra črta predstavlja razliko za celotno skupino UPP, rdeča črta pa za enak delež UPP kot leta 2009.
Vir: Ric, 2021.
4 Za preostalih 13 % učencev nimamo podatka.
20
21
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter