Med udeležbo v vseživljenjskem učenju in pravičnostjo mag. Jasmina Mirčeva Andragoški center Slovenije
Graf 1 Delež odraslih, vključenih v VŽU, od leta 2011 do 2020, izbrane države EU
EU 27
Danska
Estonija
Italija
Avstrija
Slovenija
Finska
Švedska
2011
2015
2020
Vir: EUROSTAT
2021). Avtorica je opozorila tudi na izrazito nižanje udeležbe brezposelnih v vseživljenjskem učenju, kar bistveno znižuje njihove zaposlitvene možnosti. Dolgoletno nižanje udeležbe v VŽU ne odraža prizadevanj, določnih v temeljnih strateških dokumentih, ki slonijo na razvoju in vključujočnosti, ter dostopnosti do kakovostnega in vključujočega vseživljenjskega učenja. V luči doseganja večje pravičnosti in enakega dostopa je problematično predvsem to, da se razlike med posameznimi kategorijami ne zmanjšujejo, ravno nasprotno, povečujejo se. Tukaj se zastavlja vprašanje, koliko je epidemija dodatno pripomogla k povečevanju razlik v znanju in spretnostih med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo digitalnih spretnosti. Zastavlja se vprašanje, kakšne so priložnosti, koliko se izobraževalna ponudba prilagaja ter upošteva potrebe izobraževalno prikrajšanih, in nenazadnje, koliko so znanje in spretnosti v sedanji družbi vrednota? Viri: Čelebič, T. Vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje. Info- mozaik. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 2020. EK (2021). The European Pillar of Social Rights , pridobljeno 23. 2. 2020 s https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/ economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european- pillar-social-rights_en OECD Skills Surveys. Survey of Adult Skills. PIAAC_SLO 2016 Ljubljana: Andragoški center Slovenije (interna baza podatkov). Schmid, T. (2008). Enakost in pravičnost. Med seboj povezana pojma? Pridobljeno 23. 2. 2020, s https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-DSFUKYNK Statistical Office of the European Communities. 1990. EUROSTAT: Regional statistics.: Reference guide. Luxembourg: Eurostat. Young, I. M. (1990). Justice and the Politics of Difference. Princeton, NY: Princeton University Press.
V Sloveniji je izrazito nizka izobraževalna aktivnost v VŽU nekaterih družbenih skupin, ki so bile že v preteklosti manj dejavne. Najnovejše analize so pokazale, da so v posebej nezavidljivem položaju manj izobraženi odrasli, starejši in zaposleni z nižjimi spretnostmi, izobrazbo in kvalifikacijami. Razlike v udeležbi med bolj in manj izobraženimi so v Sloveniji opazne že dlje časa. Posamezniki z zaključeno štiriletno srednješolsko izobrazbo se izobražujejo mnogo več od tistih, ki te izobrazbe nimajo. Indeks razlik med bolj ali manj izobraženimi v Sloveniji je mnogo višji kot v večini drugih držav EU (tabela 1). Višja starost je pomemben napovedovalec nizke udeležbe v VŽU. V evropskih državah je opazen trend upadanja izobraževalne aktivnosti, ki je povezan s starostjo. A ta trend ni enakomeren in ne poteka linearno v državah EU. Razlike med starostnimi skupinami so v Sloveniji med največjimi (tabela 2). Ta ugotovitev je za Slovenijo še posebej zaskrbljujoča, ker se uvršča med države z najhitreje rastočim indeksom staranja prebivalstva. Delež starejših v starostni kategoriji od 50. do 65. leta, ki so aktivni na trgu dela, pa je v Sloveniji med najnižjimi v EU in državami OECD. V zadnjih dveh letih se je znižala udeležba v VŽU vseh poklicnih skupin, največ pa tistih, ki imajo nižjo izobrazbo, spretnosti in kvalifikacije. Čelebič izpostavlja, da znižanje udeležbe delovno aktivnih v vseživljenjskem učenju zmanjšuje njihove možnosti za prilagajanje spremembam na delovnih mestih zaradi digitalne in zelene preobrazbe, tehnološkega napredka in drugih razvojnih trendov (Čelebič,
Z vprašanjem družbene pravičnosti so se v preteklosti ukvarjali znani misleci – od Aristotela, Kanta, A. Smitha, Marxa do Machiavellija. Vsi ti so razmišljali o različnih vidikih pravičnosti in ponujali svoje razlage ter včasih nasprotujoča si videnja. Družbena pravičnost, ki se sicer v literaturi običajno opredeljuje kot pravičen odnos med posamezniki in družbo in se osredotoča na to, kako bi bilo treba porazdeliti dobrine in privilegije v družbi, sega tudi v emancipatorni potencial izobraževanja in vseživljenjskosti učenja (Schmid, 2008). Young (1990) namreč meni, da se koncept družbene pravičnosti nanaša na enake izobraževalne možnosti posameznikov, neodvisno od spola, socialnega in kulturnega porekla, posebnih potreb, narodne pripadnosti in celo veroizpovedi. Enake izobraževalne priložnosti so tudi temelj za uresničevanje človekovih pravic in socialne mobilnosti. Ideja se odraža v mnogih dokumentih
EU. Eden od teh je zagotovo Evropski steber socialnih pravic, ki med drugim navaja, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega vseživljenjskega učenja (VŽU), da lahko na takšen način pridobiva spretnosti in znanja, kar mu omogoča polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje na trgu dela (EK, 2021). Dokument predstavlja okvir za oblikovanje konkretnih smernic kreiranja izobraževalne politike na nacionalni ravni. Analize sedanjega stanja in trendov v Sloveniji kažejo, da se evropska priporočila in predlagani okviri v dokumentih EU v slovenskem prostoru premalo podpirajo. Ravno nasprotno. Za Slovenijo je značilen izrazit upad udeležbe v VŽU. V zadnjih desetih letih se je izobraževalna aktivnost odraslih znižala, po podatkih Ankete o delovni sili za skoraj polovico (iz 16 % na 8,4 %). Slovenija se v tem oziru zelo razlikuje od držav z dolgo izobraževalno tradicijo, večjo državno podporo in uveljavljenim konceptom vseživljenjskega učenja.
22
23
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter