spol, etnična pripadnost, ne smejo biti ovira pri posameznikovem izobraževalnem uspehu, in drugič kot zagotovilo inkluzivnega sistema, v katerem so vsi udeleženci deležni vsaj minimalne ravni kakovostnega izobraževanja. Operacionalizirano to pomeni, da so v poročilu sisteme izobraževanja primerjali glede na kazalnike pravičnosti (inkluzivnosti in nepristranskosti), ki so sestavljeni kazalniki dosežkov učencev na mednarodnih raziskavah znanja, ki merijo uspešnost učencev na področjih branja, matematike in naravoslovja (TIMSS, PIRLS in PISA).
lahko bile povezane s pravičnostjo v doterciarnem izobraževanju. V delu poročila so zbrani podatki o strukturi sistemov in politikah, ki so povezani z dosežki otrok na mednarodnih raziskavah znanja (PISA, PIRLS in TIMSS). Prav iz povezave strukturnih značilnosti sistemov in relevantnih politik z rezultati mednarodnih raziskav poročilo sklepa na ključne elemente v sistemih, ki pravičnost podpirajo ali jo zmanjšujejo. Pravičnost je v poročilu razumljena dvoplastno: prvič kot zagotovilo, da osebne ali družbene okoliščine, kot so na primer socialno-ekonomski status (SES),
Ravni pravičnosti: inkluzija in nepristranskost
VELIK VPLIV SOCIALNO-EKONOMSKEGA OZADJA
HU
LU
SK
BE fr
FR
DE CZ CH AT UK-ENG
UK-NIR
IE
RO
NL PT SE
BE nl
Kazalniki pravičnosti v poročilu Eurydice Pravičnost v šolskem izobraževanju v Evropi
ES
PL
MAJHNA VRZEL V DOSEŽKIH
VELIKA VRZEL V DOSEŽKIH
BG
0
SI
TR
UK-WLS
UK-SCT
DK
LT
Inkluzivnost v primarnem izobraževanju = vrzel v dosežkih med učenci s slabimi (P 10) in učenci z dobrimi (P 90) učnimi dosežki v 4. razredu Inkluzivnost v sekundarnem izobraževanju = vrzel v dosežkih med učenci s slabimi (P 10) in učenci z dobrimi (P 90) učnimi dosežki petnajstletnikov
IT
EE
HR
FI
RS
EL
NO
BE de
MT
IS
AL
ME
LV
CY
BA
MK
Nepristranskost = korelacija med številom knjig doma in dosežki učenca, skupaj za primarno in sekundarno izobraževanje
Kako pravičen je sistem v Sloveniji v primerjavi z evropskimi državami?
MAJHEN VPLIV SOCIALNO-EKONOMSKEGA OZADJA
povprečni dosežki torej še ne govorijo tudi o tem, da so sistemi tudi pravični. Sloveniji se spodnji levi kvadrant v tem pogledu izmakne, pri obeh merilih pravičnosti je Slovenija namreč zelo blizu povprečne vrednosti , pri čemer je pri vplivu socialno-ekonomskega ozadja na dosežke malo nad povprečjem držav, zajetih v raziskavo. Iz tega je pod drobnogledom moč razbrati dvoje: 1) da nam pri zagotavljanju pravičnosti ne gre slabo, pravzaprav precej povprečno, 2) da bi nam lahko šlo boljše (ali slabše).
Najpravičnejše države, torej tiste s podpovprečnim vplivom SES na dosežke učencev in podpovprečnimi vrzelmi v znanju med najslabšimi in najboljšimi se nahajajo v levem spodnjem kvadrantu slike na desni strani. Zanimivo je, da se med njimi nahajajo tako pričakovane in na mednarodnih raziskavah visoko uvrščene države, kot sta na primer Finska in Estonija, pa tudi na primer Albanija, Bosna in Hercegovina ter Črna gora, ki se s takšnimi uvrstitvami na mednarodnih lestvicah ne morejo pohvaliti. Visoki
Vir: Eurydice.
Metodološko pojasnilo Koordinati prikazujeta indeksa pravičnosti, ki temeljita na standardiziranih rezultatih potrditvene faktorske analize s povprečjem 0 in standardnim odklonom 1 in sta izračunana iz podatkov zadnjih dveh krogov raziskav PIRLS, TIMSS in PISA. Kazalnik inkluzivnosti zajema samo sekundarno izobraževanje, medtem ko kazalnik pravičnosti zajema primarno in sekundarno raven izobraževanja. Za več informacij glejte poročilo (Evropska komisija/EACEA/Eurydice, 2020).
14
15
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter