Vključevanje in pravičnost v Sloveniji v številkah dr. Gašper Cankar Državni izpitni center
V tabeli 1 vidimo, da število učencev s posebnimi potrebami (UPP) v devetem razredu vztrajno narašča. Ali je rast pogojena z vse številčnejšimi generacijami, ki prihajajo v deveti razred OŠ? Odstotek učencev s posebnimi potrebami v devetem razredu kaže, da ni tako, saj iz leta v leto vztrajno narašča. O tem je pisala že Državna komisija za nacionalno preverjanje znanja v okviru analize izvedbe NPZ (Vehovec, 2018), enako smo ugotovili pri raziskovanju socialno-ekonomskih dejavnikov in uspešnosti v šoli za učence s posebnimi potrebami (Cankar, 2020). Deleži iz podatkov MIZŠ in raziskave Pravičnost v izobraževanju se zaradi metodoloških razlik malenkost razlikujejo, a zaključek je v obeh primerih enak. Na grafu 1 lahko vidimo skoraj
linearno naraščanje deleža. Če na podlagi grafa 1 napovedujemo število učencev s posebnimi potrebami na NPZ 2022, bi napovedali približno 2.480 učencev, leto zatem pa že več kot 2.550. Z vidika vključenosti je seveda pomembno vprašanje, ali je morda rast števila učencev s posebnimi potrebami v rednih OŠ posledica zmanjševanja števila učencev v OŠ s posebnim programom (OŠPP). Številke v tabeli 1 kažejo, da tudi to ne drži. Število učencev v OŠ s posebnim programom se celo veča, a tukaj nam podatek o deležu brž pokaže, da gre v večji meri le za učinek večjih generacij v zadnjih letih. Vključenost tako ostaja relativno enaka med leti. Kaj pa pravičnost?
V tem prispevku si na kratko oglejmo nekaj podatkov o vključenosti in pravičnosti v Sloveniji. Seveda v kratkem prispevku ni mogoče predstaviti celovite in kompleksne slike, vendar lahko prikazani podatki spodbudijo k razmisleku in pripomorejo k iskanju odgovorov. O vključenosti (ang. inclusion ) je veliko napisanega tako v slovenskem šolskem prostoru kot v evropskih konceptualnih dokumentih. Na tem mestu bi izpostavil predvsem trenutno usmeritev, da se pri obravnavi učencev s posebnimi potrebami odmaknemo od ugotavljanja posebnih
izobraževalnih potreb in institucionalno ločenega izobraževanja in se usmerimo proti širjenju in izboljševanju podpore, ki je načeloma na voljo vsem učencem. To lahko preberemo v dokumentih Evropske agencije za posebne potrebe in inkluzivno izobraževanja (EASIE, 2021) in kaže na popolno vključenost, o kateri npr. pri nas piše Rovšek (2020), ko zagovarja samo en program osnovne šole za vse učence. Kakšni so torej podatki o vključenosti za Slovenijo? Spodnja tabela je pripravljena na osnovi podatkov 1 , ki jih objavlja MIZŠ na svoji spletni strani.
14,00 %
12,00 %
10,00 %
y=0,0033x - 6,6 R 2 = 0,926
8,00 %
Tabela 1: Pregled podatkov o vključenosti
2015 / 2016
2016 / 2017
2017 / 2018
2018 / 2019
2019 / 2020
2020 / 2021
2021 / 2022
6,00 %
y=0,0052x - 10,3 R 2 = 0,914
17.198 17.251 16.850 17.455 17.806 18.911 19.603
Št. učencev v 9. razredu
4,00 %
1.542 1.657 1.604 1.745 1.907 1.981 2.170
Št. UPP 2 v 9. razredu
9
9,6
9,5
10
10,7
10,5
11,1
Odstotek UPP v 9. razredu
2,00 %
296
275
319
321
345
378
381
Št. učencev v OŠPP 3 v 9. razredu*
1,7
1,6
1,9
1,8
1,9
2,0
1,9
Odstotek učencev v OŠPP v 9. razredu*
0,00 %
* Ocena na podlagi podatkov MIZŠ.
1 Vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/Statistike-in- analize/Tabela_ucenci_s_posebnimi_potrebami.pdf https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/Statistike-in- analize/OSPP_statistika.pdf
Graf 1 Trend deleža učencev s posebnimi potrebami v 9. razredu OŠ.
podatki raziskave Pravičnost v izobraževanju (Cankar, 2020)
podatki MIZŠ, 2021
2 Št. UPP – število učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli. 3 Št. učencev v OŠPP – število učencev v osnovni šoli s posebnim programom.
18
19
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter