Primeri dobrih praks s področja
Vključujoč vrtec za boljše počutje vseh otrok
Splošno šolsko izobraževanje Mateja Žagar Pečjak, Katjuša Radinović CMEPIUS
Pripravila: Mojca Perić, ravnateljica, Vrtec Hrastnik
V Vrtcu Hrastnik smo leta 2019 začeli z izvajanjem prvega projekta programa Erasmus+ v zgodovini vrtca Z eksperimentiranjem odkrivamo svet okrog nas . Poleg osnovnih ciljev, ki smo si jih zastavili v projektu, smo vanj takoj vključili tudi otroke z manj priložnostmi, ki smo jih vključevali v vse dejavnosti. Enako je tudi z novim projektom Erasmus+ Vsi smo eno, varuj zeleno . V našem okolju smo zgodovinsko povezani z večjim priseljevanjem, sploh iz nekdanjih jugoslovanskih republik, zato je smelo, pričakovano in smiselno v vsak projekt posebej vključevati priseljence. Hkrati ruralno okolje Hrastnika zaradi geografske zaprtosti, težke industrije v kraju in oddaljenosti od večjih središč (kulturnih, gospodarskih, infrastrukturnih) povzroča veliko brezposelnosti. Tako je delež socialno šibkih otrok v okolju visok. Dostopnost vsakodnevnih dobrin, dostopnost do IKT-tehnologije, uporaba in spoznavanje digitalnega sveta itd. je v našem okolju slaba. Otroci s posebnimi potrebami so v vrtec vključeni že od leta 2001. V zadnjem času opažamo, da se število otrok s posebnimi potrebami povečuje. Zaradi nedostopnosti razvojnih oddelkov v okolici (v Zasavju imamo le en razvojni oddelek vrtca za šest otrok) otroci, ki bi potrebovali prilagojeno izvajanje predšolske vzgoje, ostajajo vključeni v naš vrtec. Vključenost otrok v sistem predšolske vzgoje je nižja od slovenskega povprečja. Zaradi vseh teh dejavnikov smo otroke z manj priložnostmi v analizi stanja prepoznali kot pomembno področje, kjer se dobro razvijamo, a je še veliko možnosti za izboljšave. Prednost je, da se otroci iz ranljivih okolij vključujejo v sistem predšolske vzgoje, slabost pa ta, da jim mogoče ne nudimo dovolj, da bi bil zanje sistem predšolske vzgoje boljša odskočna deska za nadaljnje šolanje in
Vključenost bomo spodbujali z informiranjem in motiviranjem učiteljev in vzgojiteljev ter vodstva šol in vrtcev.
11 sogovornikov iz institucij splošnega šolskega izobraževanja, ki so se aprila 2021 udeležili spletnega pogovora, pozitivno pozdravlja strategijo vključevanja in se strinja, da nov program ponuja več možnosti na tem področju, posebej pa kot dobrodošlo spodbudo označuje možnost pridobitve dodatnih sredstev iz naslova vključevanja. Glede izzivov smo ugotovili, da je treba v prvi vrsti ločiti projektne aktivnosti in mobilnosti. Šole in vrtci namreč v mednarodne projektne aktivnosti v veliki meri že vključujejo učence z manj priložnostnimi, pri tem so tudi zelo iznajdljivi in večjih ovir ne navajajo. Svoje učence, zlasti to velja za osnovne šole, dobro poznajo in posledično večinoma vedo, kakšno obliko pomoči oz. spodbude potrebujejo. Nekoliko večji izziv pa predstavlja vključevanje učencev z manj priložnostmi v mobilnosti (konkretneje, kot glavno oviro so identificirali motiviranje vseh udeleženih), najprej učencev oziroma dijakov in njihovih staršev, nato pa tudi učiteljev in vodstva šole, ki v udeležbi učencev z manj priložnostmi na mobilnostih pogosto vidijo predvsem dodatno delo. Na tem mestu so sogovorniki v posvetu poudarili, da je pri vključevanju udeležencev z manj priložnostmi zelo pomembno sodelovanje s starši. Posebno pozornost je treba nameniti dobri pripravi na mobilnost, ki naj
vključuje aktivnosti za učence oziroma dijake pa tudi informativne aktivnosti za starše, prav tako pomembna pa je priprava spremljevalnih oseb. Aktivnosti, za katere se strinjajo, da prinesejo največ pozitivnih rezultatov, so: • urejanje logističnih vidikov mobilnosti, npr. urejanje osebnih dokumentov, nakup kovčka in toaletnih potrebščin, • ne pogojevanje udeležbe na mobilnosti z gostovanjem, kar omogoča udeležbo tudi tistim, ki doma nimajo ustreznih razmer za gostovanje tujih učencev ali dijakov, • zagotovitev več spremljevalnih oseb in • nastanitve skupaj z učitelji. Kot pomembno orodje za pripravo na mobilnost in spoznavanje partnerjev so sogovorniki izpostavili tudi platformo eTwinning, ki omogoča varno predhodno virtualno spoznavanje in informiranje. Udeleženci posveta menijo, da s samim naborom kategorij udeležencev z manj priložnostmi in njihovo identifikacijo ne bodo imeli večjih težav, skrbi pa jih, kako bodo dokazovali upravičenost. Ne želijo si namreč dodatne birokracije, predvsem pa ne stigmatiziranja teh udeležencev. Vsi prisotni smo bili soglasni, da bomo najboljši način naslavljanja tega izziva našli s skupnim sodelovanjem.
Udeleženci posveta so se strinjali, da lahko k zagotavljanju enakih možnosti za udeležence z manj priložnostmi pomembno prispeva tudi nacionalna agencija. V novem programskem obdobju bo tako spodbujanje enakih možnosti za udeležence z manj priložnostmi ena od ključnih nalog splošnega šolskega področja. Vključenost bomo spodbujali z informiranjem in motiviranjem učiteljev in vzgojiteljev ter vodstva šol in vrtcev. Prijavitelje in pogodbenike bomo informirali o mehanizmih podpore, v srečanja prijaviteljev in pogodbenikov bomo redno vključevali vsebine, kako celostno poskrbeti za udeležence z manj priložnostmi, delili bomo dobre prakse in navdihujoče zgodbe. Spodbujali bomo udeležbo na mednarodnih usposabljanjih, mobilnosti učencev in dijakov z manj priložnostmi ter izmenjavo in razvoj dobrih praks s področja vključenosti. Predvsem pa bomo zaposleni na CMEPIUS-u nenehno izpopolnjevali svoje znanje, kar je osnova za zagotavljanje ustrezne pomoči in podpore našim pogodbenikom in prijaviteljem.
32 CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
33
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter