življenje nasploh. Prav s tem namenom smo skupaj s partnerskim Vrtcem Rijeka iz Hrvaške osnovali nov projekt Erasmus+ Daj 5 za evropski polet . V tem projektu smo se neposredno obrnili na ranljivejše skupine in projekt osnovali prav zanje - za njihovo boljše počutje, večje vključevanje in več možnosti sodelovanja v projektu na njihov edinstven in individualen način. Na takšen način otroci z manj priložnostmi postajajo otroci z enakimi oziroma celo boljšimi priložnostmi za naprej. Otroci z manj priložnostmi bodo v okviru tega projekta neposredno sami sodelovali (prek orodja ZOOM) s svojimi vrstniki iz partnerskega vrtca, ki so prav tako otroci z manj priložnostmi. S tem jim želimo omogočiti osebno rast, rast zaupanja v lastne potenciale, jih okrepiti in opolnomočiti ter jim dati polet za nadaljnja šolska leta in življenje. Otroci z manj priložnostmi se bodo ob pomoči mentorjev – vzgojiteljev za dodatno strokovno pomoč, spremljevalcev in strokovnih delavcev vrtca pripravljali na srečanja s svojimi vrstniki prek orodja ZOOM in z njimi tudi komunicirali, jih spoznavali, ob tem pa se bomo skupaj učili iskati, zadovoljevati in se odzivati na potrebe posameznika.
inovativno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, da lahko na učinkovit in kakovosten način omogočajo pridobitev znanja ter spretnosti in kompetenc 21. stoletja, ki so potrebne za uspešno vključevanje v družbo. Tako bomo zagotovili tudi dvig konkurenčnosti znanja in kompetenc naših učencev, da bodo zmožni prispevati k inovativnosti in konkurenčnosti domačega trga in bodo bolj opolnomočeni za uspešen vstop na trg dela. Že od samega začetka, ko smo prebijali led v mednarodnih aktivnostih s projekti eTwinning, se nam je zdelo samo po sebi umevno v delo vključiti tiste, ki so izrazili zanimanje, ne glede na znanje, sposobnosti, spretnosti. Eden osnovnih kriterijev, ki smo ga obdržali tudi kasneje, ko smo aktivnosti eTwinning nadgradili oziroma povezali s projekti Erasmus+, je pripravljenost za delo. Kriterije skušamo pripraviti tako, da ima vsak, ki želi sodelovati na mobilnosti in je pripravljen zavihati rokave, možnost, da to tudi uresniči. O inkluziji se ne razmišlja, inkluzijo se živi, smo prepričani. »Angleščina mi ne gre dobro, imam vseeno možnost iti na pot?« je bilo vprašanje učenca. Seveda, to je bila priložnost, da je sam spoznal, da je učenje tujih jezikov pomembno. Na mobilnosti pa se je znašel, če ne drugače, s spletnim prevajalnikom. »Naš otrok je precej živahen, moram priznati,« je imela pomisleke neka mamica. Tudi takšne učence imamo, seveda. Potrebni so bili pogovori, točna, enoumna in jasna navodila. Potrudili smo se tudi, da ga je sprejela prava družina, težav ni bilo. »Saj veste, da ne bomo mogli biti gostitelji, ko bo mobilnost pri nas,« je s težavo povedalo dekle, za katero smo vedeli, da je njena družina socialno zelo šibka. Gostiteljstvo zagotovo ne bo ovira, smo ji zagotovili. Teden, ki ga je preživela na mobilnosti, se ji bo za vse čase zasidral v spomin. V gostiteljsko družino je bila sprejeta kot hči, ob slovesu so še vsem nam tekle solze, tako težko se je poslovila od njih. »Slovenščina mi še ne gre dobro, angleščino pa kar obvladam,« še danes slišim dekle, ki je imelo status tujca na šoli, »mislite, da imam kaj možnosti iti z vami?« Na mobilnosti je s svojim znanjem angleščine pomagala tudi ostalim slovenskim udeležencem. In vsaj še en uspešno rešen izziv je treba omeniti: dekle, ki je bilo zelo usmerjeno v svoj notranji svet, smo prepričali, da se je vključila v izbor,
bila pri tem uspešna, prvi dan mobilnosti preživela precej v krču, potem pa je iz dneva v dan bolj cvetela. Mobilnost je ocenila kot odlično. Naš sklep: s temeljito pripravo lahko na mobilnost peljemo vsakega učečega se. Da smo na pravi poti, nam dokazujejo zlasti povratne informacije učencev ter pozitivni odzivi staršev. Širi se krog sodelavcev, ki želijo biti del družine Erasmus+. Veča se naša prepoznavnost, ne samo v ožjem in širšem lokalnem okolju, temveč celo v evropskem prostoru. Spletajo se prijateljstva, o anekdotah, veselih in morda malo manj, bi lahko napisali knjigo. Ob slovesih solze tečejo skoraj v potokih. Projekti pa živijo svoje življenje tudi po uradnem zaključku. Lažno bi bilo trditi, da je vse idealno in da stopamo samo naprej. Zgodi se, da korak zastane, sploh ker je korona pošteno zapletla naša življenja. Zgodi se, da stopimo korak nazaj. Izčrpani smo, vprašamo se, ali je vredno oziroma smiselno vlagati toliko dela in energije. Potem pa nam nekdo pomaga premagati krizo, morda učenci, ki se motivirani pripravljajo na naslednjo mobilnost, morda kolegi, katerih pripravljenost za projektno delo je prav nalezljiva, morda starši, ki nam z navdušenjem povedo, kako so se znašli v vlogi gostitelja. Spet se zavemo, da je mednarodno projektno delo vredno truda, ki ga vlagamo. Ker z njim rastemo tako zaposleni kot učeči se, ker se krepi kakovost šole, ker lahko prenašamo dobre prakse domov in v tujino. Ker nas povezuje.
deprivilegirane, razširiti obzorja. Skupaj smo želeli pokukati čez vrhove Matajurja, Kanina in Mangarta in ugotoviti, ali je življenje tam res tako drugačno. Že tri leta so projekti Erasmus+ del rednega kurikula, ki jih izvajamo v okviru predmeta Interdisciplinarni tematski sklop v 2. in 3. letniku. To se je pri nas izkazalo kot zmagovalna kombinacija. Vedno
najdemo teme, ki niso zanimive samo učiteljem, temveč in predvsem dijakom. Drugošolci tako letos povezujejo umetnost z varovanjem narave in trajnostnim razvojem, tretješolci pa se pod strokovnim mentorstvom učijo veščin debate. Vse to širi njihova obzorja in krepi samozavest, da tudi oni zmorejo. Za sodelovanje v projektih Erasmus+ vedno objavimo poziv vsem dijakom določenega letnika. Pomemben del sodelovanja je gostovanje tujih dijakov. To se včasih, predvsem pri dijakih, ki prihajajo iz socialno zelo šibkih družin, izkaže za neuresničljivo. Kljub neskončni želji dijaka družina ne zmore gostiti. Zato smo vedno pozorni na takšne primere in ob predstavitvi projekta dijakom in staršem še posebej poudarimo, naj razmere doma ne bodo razlog za nesodelovanje. Včasih opravimo tudi kakšen pogovor na štiri oči in predstavimo neskončne priložnosti, ki jih Erasmus+ nudi. Dijak z manj priložnostmi se namreč lahko oz. je celo zaželeno, da se vključi in v vsej polnosti sodeluje, le njegovega gosta pač gosti sošolec, ki to lahko. In tako se vsi čisto mimogrede naučimo še solidarnosti. Erasmus+ vsekakor zmanjšuje razlike med dijaki in prav vsem mladim nudi enakovredne priložnosti. Takšni z manj priložnostmi v Erasmusu ne obstajajo. Ker Erasmus to preseže. Le zbrati morajo pogum in si upati poskusiti. Pokukati čez vrhove Matajurja, Kanina in Rombona ter razpreti svoja krila. Ker je to naložba v njihovo prihodnost.
Različnost nas povezuje
Pripravila: Nevenka Mandelj, knjižničarka, Osnovna šola Litija
Osnovna šola Litija deluje na področju predšolske in osnovnošolske vzgoje in pokriva tudi program z nižjim izobrazbenim standardom ter posebni program vzgoje in izobraževanja. Starostni razpon naših šolajočih je kar 26 let, pa tudi sicer so si zelo različni: materni jezik, kulturno in socialno okolje, telesne in umske zmogljivosti, vera, narodnost … Zatorej je bilo edino logično in sprejemljivo, da smo enega naših projektov Erasmus+ naslovili Različnost nas povezuje . Našemu delovnemu kolektivu je skupno to, da želimo vsem šolajočim se zagotoviti možnost izobraževanja v odprtem, ustvarjalnem in trajnostno vzdržnem učnem okolju. Vse stopnje izobraževanja morajo biti dandanes podprte z
Erasmus+ zmanjšuje razlike med dijaki
Pripravila: Lučka Uršič, učiteljica, INF, ITS, Gimnazija Tolmin
Gimnazija Tolmin je ena izmed manjših gimnazij v Sloveniji, ki svojim dijakom že vrsto let nudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih. Za internacionalizacijo smo se odločili, ker smo želeli našim dijakom, ki sicer prihajajo iz najlepše doline na svetu, vendar pa geografsko in socialno zelo
34
35
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter