Predgovor k pričujočemu zborniku besedil
Program Erasmus+ v obdobju 2021–2027 v ospredje postavlja štiri vsebinske prioritete: zelena preobrazba, digitalizacija, aktivna udeležba v družbi ter vključevanje in raznolikost. Slednje v programu Erasmus+ razumemo kot prizadevanje za večanje dostopnosti programa, za čim večjo in raznoliko udeležbo ter spodbujanje enakih možnosti za udeležence z manj priložnostmi. Z različnimi aktivnostmi znotraj programa želimo prepoznati ovire, ki udeležencem z manj priložnostmi preprečujejo enakovreden dostop do programa, prav tako pa vzpostaviti mehanizme za odstranjevanje teh ovir. Po eni strani torej spodbujamo projekte, ki se na vsebinski ravni ukvarjajo z vključevanjem in raznolikostjo ter skozi projektne aktivnosti ustvarjajo rezultate, priročnike in znanja, s katerimi bodo učinek vključevanja lahko razširili čez meje projekta. Hkrati pa se trudimo vzpostaviti mehanizme, ki bodo vključevanje v te projekte, predvsem pa v projekte mobilnosti, omogočili vsem, tudi (ali še posebej) skupinam z manj priložnostmi. Na nacionalni agenciji CMEPIUS hkrati vključevanja ne jemljemo le kot aktivnost, pač pa kot prevzeti način presojanja, delovanja in izvajanja vseh aktivnosti. V želji, da takšen vključujoči pogled utrdimo in razširimo, to jesen skupaj z Ministrstvom
za izobraževanje, znanost in šport, javnimi zavodi in pedagoškimi fakultetami pripravljamo nacionalno konferenco z naslovom Vključevanje, inkluzivnost in pravičnost v vzgoji in izobraževanju , ki bo v takšni ali drugačni obliki vključevala vse najpomembnejše deležnike v procesu vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Pričujoči zbornik besedil in povzetkov raziskav na temo vključevanja in pravičnosti smo pripravili kot neke vrste predgovor ali uvod v omenjeno konferenco. V njem združujemo teoretična izhodišča, izsledke raziskav ter lastne ugotovitve o praksah vključevanja v projektih Erasmus+, zaključujemo pa s primeri dobrih praks oziroma projektov, ki prej omenjene termine in definicije oživljajo v praksi. Preden pa pridemo do teh, začnimo na začetku – kaj torej vključevanje sploh je in kako ga moramo razumeti, če ga želimo v polnosti živeti. Prof. dr. Irena Lesar iz Pedagoške fakultete v Ljubljani v svojem prispevku opozarja na več nivojev vključevanja in pravičnosti in vsakega od njih prevprašuje v kontekstu izobraževalne institucije. Poleg definicij navaja tudi konkretna vprašanja, za katera bi bilo dobro, da si jih tisti, ki so neposredno vpeti v izobraževalni proces, zastavljajo pri svojem delu. Ta vam lahko predstavljajo vodnik in spodbudo, kako vztrajati na poti doseganja večje pravičnosti in
vključevanja v razredu in v organizaciji. Seveda pa slovenski izobraževalni sistem ni
Razpravi in vprašanjem o stanju pravičnosti v slovenskem izobraževalnem prostoru se pridružuje tudi mag. Jasmina Mirčeva iz Andragoškega centra Slovenije, ki uvodoma v svojem prispevku ugotavlja, da je za Slovenijo trenutno značilen izrazit upad udeležbe v vseživljenjskem učenju, najnovejše analize pa so pokazale, da so v posebej nezavidljivem položaju manj izobraženi odrasli, starejši in zaposleni z nižjimi spretnostmi, izobrazbo in kvalifikacijami. Avtorica te trende primerja s tistimi v državah EU in prispevek zaključuje z vprašanjem, koliko so pravzaprav znanje in spretnosti v sedanji družbi vrednota. Namen zgornjih povzetkov strokovnih prispevkov, ki smo jih umestili na začetek pričujočega zbornika, je torej predstaviti okvirno sliko o trenutni situaciji na področju vključevanja in pravičnosti v slovenskem izobraževalnem prostoru in ponuditi iztočnice za iskanje dobrih sistemskih rešitev na tem področju. Skupaj s prispevkom o prioriteti vključevanja in raznolikosti v programu Erasmus+, ki jim sledi, pa sestavljajo kontekst, znotraj katerega je treba interpretirati zbrane primere dobrih praks oziroma vključujočih projektov, ki so opisani v drugem delu zbornika.
izolirana in od sveta ločena entiteta, zato je prav, da pogledamo tudi njegovo umeščenost v širši, tokrat geografski prostor. Tanja Taštanoska iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v prispevku povzema poročilo Eurydice Pravičnost v šolskem izobraževanju v Evropi in prikaže umestitev evropskih držav glede na kazalnike pravičnosti ter posebej v tem kontekstu komentira umestitev Slovenije. Predstavi tudi nekatere strukturne dejavnike, ki vplivajo na pravičnost posameznega šolskega sistema, ter predloge, kje bi lahko znotraj teh dejavnikov iskali rešitve in ukrepe za večjo pravičnost slovenskega izobraževalnega sistema. Dr. Gašper Cankar iz Državnega izpitnega centra nadaljuje z analizo pomembnih, na temo vezanih podatkov in tako povezuje naraščanje deleža učencev s posebnimi potrebami v osnovnih šolah z razliko v dosežkih med večinsko populacijo in temi učenci. Razmišljanje o pravičnosti nadaljuje še z enim, s podatki podprtim vidikom, in sicer z izbiro srednje šole glede na socialno-ekonomske značilnosti družinskega okolja. Avtorjeve interpretacije omenjenih podatkov odpirajo nova vprašanja o pravičnosti šolskega sistema pri nas in pozivajo k razmisleku o skritih ovirah, ki vendarle še obstajajo.
Prijetno branje vam želimo.
4
5
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter