izboljšanje komunikacije in usposobljenosti osebja ter vzpostavitev mednarodne kontaktne mreže so ključne med njimi. Predvsem pa so vsi sogovorniki izpostavili pozitivne rezultate in učinke mobilnosti na udeležence z manj priložnostmi, ki jih udeleženci sami poročajo, kar tudi nacionalni agenciji daje dodatno motivacijo za naprej.
Večje institucije imajo dobro sistemsko urejen ne samo način dela, pač pa tudi identifikacijo udeležencev z manj priložnostmi. Manjše institucije se povečini manj srečujejo z udeleženci z manj priložnostmi, se jim
Primeri dobrih praks s področja
Maja 2021 smo opravili pogovor s trinajstimi sogovorniki iz šestih različnih institucij terciarnega izobraževanja. Ključna ugotovitev pogovora z njimi je bila, da delo z udeleženci z manj priložnostmi v njihovih institucijah poteka brez večjih težav ali zadreg. Večje institucije imajo dobro sistemsko urejen ne samo način dela, pač pa tudi identifikacijo udeležencev z manj priložnostmi. Manjše institucije se povečini manj srečujejo z udeleženci z manj priložnostmi, se jim pa po drugi strani lahko posvetijo bolj individualno. Izpostavljena je bila pomembnost primerne, pozitivne in ciljane komunikacije, ki izpostavlja ne samo prednosti udeležbe na mobilnosti, pač pa tudi podporo (finančno in tudi siceršnjo), do katere so upravičeni in jo prejmejo udeleženci z manj priložnostmi. Prav tako je bila izpostavljena primerna strokovna usposobljenost osebja, ki pokriva/skrbi za udeležence z manj priložnostmi, in ustrezen sogovornik na strani gostujoče institucije. Pomembno je tudi sistemsko uskladiti finančna sredstva iz naslova programa Erasmus+ in iz nacionalnega proračuna ter odpraviti obdavčenje za mlade diplomante. Terciarno izobraževanje Maja Peharc CMEPIUS
Osebna zgodba: gibalna oviranost ni ovira za Erasmus+ Pripravila: Angelika Markič, študentka/diplomantka Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Želja po znanju tujih jezikov mi je bila položena že v zibelko. Zato sem se po končani gimnaziji odločila, da se vpišem na študij prevajalstva (na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani), ki sem ga v študijskem letu 2019/2020 tudi uspešno zaključila. Pri dvanajstih letih sem prvič obiskala Pariz, se dokončno zaljubila v francoščino in že takrat vedela, da si nekoč želim izkusiti življenje in študij v Franciji. Zato sem se leta 2016, ko sem bila v 3. letniku študija, odločila za izmenjavo v deželi, ki slovi po prvovrstnih sirih. Ker sem gibalno ovirana in za gibanje uporabljam voziček, sem vedela, da je pred mano veliko logističnih in finančnih izzivov. Imela sem kar nekaj specifičnih vprašanj, na katera pa na splošnem informativnem dnevu za bodoče Erasmus študente nisem dobila odgovora. Po daljšem raziskovanju sem ugotovila, da kot študentka s posebnimi potrebami lahko zaprosim za dodatna finančna sredstva, ki bi mi pomagala pokriti stroške prevoza v tujino, osebne asistence ter fizioterapije med izmenjavo. Pri tem bi rada vse študente z oviranostmi, ki razmišljajo o izmenjavi, opozorila, da je postopek kar zamuden, saj zahteva
pa po drugi strani lahko posvetijo bolj individualno.
Študentski predstavniki so izpostavili pomembnost primerne finančne podpore in »nevidnost« določenih kategorij ovir oz. udeležencev ter pomembnost sistemskih rešitev za povečanje dostopnosti udeležencev z manj priložnostmi do programa. Sogovorniki pozdravljajo tako povečanje sredstev za udeležence z manj priložnostmi kot tudi dodatne kategorije oviranosti, s katerimi se število študentov upravičenih do dodatka povečuje. Nekaj izzivov vidijo pri identifikaciji udeležencev, ki jih prej niso obravnavali kot udeležence z manj priložnostmi, zlasti z vidika administrativnih postopkov in ustreznih dokazil, vendar pozdravljajo podporo nacionalne agencije, ki bo pripravila usmeritve oz. pojasnila okvirnih parametrov za uvrstitev udeležencev mobilnosti v skupine iz šibkejših okolij. Želje za naprej, ki so jih izrazili, so bile pravzaprav zelo preproste, čeprav ni nujno, da bo pot do njih enostavna. Usklajenost nacionalnih in institucionalnih pravilnikov in usmeritev,
izmenjavo velike količine potrdil in papirjev, postavke za posamezno storitev pa je treba predvideti vnaprej. Zato toplo priporočam, da pred oddajo vloge za dodatna sredstva stopite v stik z organizacijami, ki vam bodo nudile storitve, in jih prosite za predračun. Naslednji korak (ali, če se pošalim, zavoj s kolesom) je bila izbira destinacije. Vedela sem, da glavno mesto Francije zaradi neprilagojenosti za vozičke odpade, zato sem izbrala manjše francosko mesto Angers. Francosko življenje sem želela izkusiti v polnosti, torej brez prisotnosti slovensko govoreče osebe. Tako sem se odločila, da si ponudnika osebne asistence in fizioterapije poiščem v državi gostiteljici, kar je bil svojevrsten izziv, saj sem bila zaradi znanja obeh jezikov velikokrat sama posrednica med vsemi institucijami. Drug izziv je bil ta, da so omenjene storitve kar precej drage. Tu mi je na pomoč priskočil program Erasmus+, ki mi je ob predložitvi ustreznih dokazil
40
41
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter