izobraževalne programe. V naš projekt Erasmus+ z naslovom Better integration of adult immigrants into adult educational programmes smo tako vključili osebje ter predavatelje naše organizacije. Povezali smo se tudi z lokalno osnovno šolo ter eno od občin ustanoviteljic, ki so nato na sledenjih na delovnem mestu spoznavali konkretne metode, ki omogočajo kakovostnejšo izvedbo izobraževalnih programov za priseljence, kot sta na primer metoda poučevanja CLIL ter vključevanje medkulturnih elementov v izobraževalne programe, različne zakonske postopke pri vpisu tujcev ter postopke evalvacije aktivnosti v izobraževalnih programih. Obenem so si udeleženci aktivnosti v tujini ogledali primere dobrih praks prilagajanja izobraževalnih programov priseljencem in lokalnim udeležencem. Spoznali so različne finančne iniciative, ki jih uporabljajo organizacije s tujimi udeleženci, spoznali pristope, ki jih organizacije uporabljajo pri individualnem pristopu svetovanja priseljencem, izboljšali veščine na področju metode poučevanja CLIL ter si ogledali primere dobrih praks sodelovanja izobraževalnih organizacij z lokalnimi šolskimi oblastmi na področju vključevanja priseljencev. Žal v same aktivnosti v tujini zaradi pravil takratnega programskega obdobja nismo mogli vključiti naših udeležencev z manj priložnostmi, v našem primeru priseljencev. Učeči se odrasli niso bili upravičeni udeleženci teh aktivnosti, zato smo jih v sam projekt vključili posredno. In sicer tako, da smo znanje, ki so ga pridobili udeleženci mednarodnih aktivnosti, s pomočjo internih usposabljanj prenašali tudi na preostale člane osebja. Ti so nove metode in znanja uporabljali pri samem izvajanju različnih izobraževalnih programov, v katere so bili vključeni tudi priseljenci. S pomočjo znanja, pridobljenega na aktivnostih v tujini, in s pomočjo prenosa tega znanja na ostale člane osebja, so izvajalci raznih aktivnosti znali bolje prilagajati vsebine svojih programov tako priseljencem kot tudi preostalim udeležencem. Tako se ustvarjajo bogatejši in kakovostnejši programi na naši organizaciji, prilagojeni vsem zainteresiranim. Verjamemo, da sta ravno naš projekt ter sodelovanje z lokalno osnovno šolo in občino ustanoviteljico prispevala k zagotavljanju bolj vključujočega okolja, ki omogoča lažjo integracijo priseljencev v lokalno okolje ter izobraževanje.
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje kot izobraževalna organizacija za odrasle ves čas spremlja potrebe v lokalnem okolju in tesno sodeluje z drugimi organizacijami, kot je Varstveno delovni center (v nadaljevanju VDC) Novo mesto, Enota Trebnje. Za uporabnike Centra organiziramo različna izobraževanja na podlagi ugotavljanja potreb, interesov in želja po učenju – nekateri uporabniki jih izrazijo sami, drugim pri tem pomagajo strokovni delavci Centra. Uporabnikom smo želeli ponuditi nove vsebine, ki smo jih snovali skupaj z VDC Novo mesto, Enoto Trebnje. Udeležencem, osebam z motnjami v duševnem razvoju, ki so želeli sodelovati, njihovim skrbnikom, strokovnim delavcem centra in vodstvu smo natančno predstavili posamezne korake in načrtovane aktivnosti v projektu. Pogovorili smo se o pričakovanjih udeležencev, tako oseb z motnjami v duševnem razvoju kot tudi zaposlenih na Centru – kaj in kako lahko izvedba projekta prispeva pri razvoju strokovnih delavcev z vidika uporabe te metode. Ves čas izvajanja projekta smo tesno sodelovali z VDC Novo mesto, Enoto Trebnje. Vodjo enote smo sproti obveščali o vsaki aktivnosti v projektu, njihova zaposlena sodelavka je na dnevni ravni tesno sodelovala z nami zaradi možnosti prenosa novega znanja uporabe metode digitalnega pripovedovanja zgodb in sodelovanja z uporabniki – osebami z motnjami v duševnem razvoju. Udeležence smo skupaj pripravili na aktivnosti, na udeležbo na mednarodnih delavnicah in jih ves čas spremljali med delavnicami. Pripravili smo jih na sodelovanje v evalvacijah po izvedbi delavnic in na nastajanje priročnika »lahkega branja« ter jih večkrat obiskali v Centru. Pozorno smo spremljali njihovo počutje med izvajanjem aktivnosti, se z njimi pogovarjali o novih izkušnjah, kot je potovanje z letalom in spoznavanje drugih kultur. Eden večjih izzivov je predstavljala epidemija in z njo povezani ukrepi preprečevanja širjenja covida-19, ko smo zadnjo delavnico prestavili v virtualno okolje, kar je terjalo od vseh sodelujočih obilico ustvarjalnosti in prilagajanja. Med izvedbo delavnic smo bili z drugimi udeleženci povezani prek spletnih orodij, vsi načrtovani rezultati in učinki so bili doseženi kljub drugačni obliki izvedbe delavnice. Dragoceni so bili trenutki, ko so udeleženci s pomočjo facilitatorjev sodelovali v komunikaciji na daljavo in »izkusili« stik z drugimi.
Digitalno pripovedovanje zgodb za osebe z motnjami v duševnem razvoju Pripravila: Kristina Jerič, organizatorica izobraževanja odraslih, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Vsak človek ima zgodbo. Takšno, na katero je ponosen in jo želi deliti z drugimi. Na tej filozofiji temelji metoda, ki smo jo uporabili v mednarodnem projektu Digitalno pripovedovanje zgodb za izboljšanje spretnosti in opolnomočenje oseb z motnjami v duševnem razvoju . Predpostavlja »na udeleženca osredotočen pristop«, upošteva, da je vsak posameznik drugačen in ima različne potrebe, sposobnosti, interese, želje in življenjske izkušnje. V dobrih dveh letih smo razvili inovativen učni pristop. Oblikovali in implementirali smo 5-dnevni program usposabljanja digitalnega pripovedovanja zgodb za facilitatorje, osebe, ki podpirajo udeležence z motnjami v duševnem razvoju v procesu digitalnega pripovedovanja zgodb in predvsem spodbujajo njihovo najvišjo stopnjo angažiranosti v vseh stopnjah tega procesa. Z izkušnjami in evalvacijami izvedb treh testnih delavnic z osebami z motnjami v duševnem razvoju smo oblikovali končni program izobraževanja in prilagoditev metode. Za učitelje in drugo podporno osebje smo razvili priročnik za facilitatorje Digitalno pripovedovanje zgodb za osebe z motnjami v duševnem razvoju , ki je dostopen kot e-knjiga in tudi v tiskani različici. Za pripovedovalce zgodb, osebe z motnjami v duševnem razvoju, smo razvili priročnik z naslovom Kako narediti digitalno zgodbo, Smernice za osebe z motnjami v duševnem razvoju , ki je napisan kot lahko branje. Pridobili smo pravico do uporabe znaka »lahko branje« Evropskega združenja za vključevanje (Inclusion Europe). Pripravili smo Priporočila za uvedbo in izvajanje metode Digitalnega pripovedovanja zgodb v splošno izobraževanje oseb z motnjami v duševnem razvoju . Vsi rezultati projekta in nastale digitalne zgodbe udeležencev so na ogled na spletni strani projekta DigiStorID.
Izobraževalci odraslih se čutijo dovolj organizacijsko
močni in strokovno usposobljeni, da bodo
lahko v podporo učečim se z manj priložnostmi pri mednarodnih aktivnostih.
48
49
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
CMEPIUS // NOVIČNIK // 2022
Made with FlippingBook Online newsletter